Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica

T: +386 (0)7 814 03 04

M: +386 (0)51 457 741

E: info@knjiznica-sevnica.si

COBISS iskanje
COBISS iskanje

Kotiček za dislektike

Disleksija

Kaj je disleksija?

Disleksija je motnja, ki je delno nevrološko pogojena in je po oceni strokovnjakov najbolj pogosta učna težava, saj prizadene okoli 10 % šolajočih se otrok. Razširjena je po vsem svetu ne glede na kulturo ali jezik. Kljub povprečnim in nadpovprečnim sposobnostim se pojavljajo specifične učne težave pri branju, pisanju, črkovanju, poslušanju in računanju. Disleksija ni posledica znižane motivacije, različnih senzornih okvar, nespodbudnega otrokovega okolja ali česa podobnega, lahko pa se pojavlja skupaj z naštetimi faktorji. Čeprav je disleksija vseživljenjska težava, pa se posamezniki uspešno spopadajo z njo, če je odkrita in obravnavana dovolj zgodaj.
Vir: Dimic, K. K.: Priporčnik o branju, Ljubljana, 2010

Izrazoslovje

Še ne dolgo nazaj se je za enake težave v Sloveniji uporabljal izraz legastenija. Disleksija in legastenija sta praktično poimenovanji za enake težave.

Legastenija – nemško govoreče področje
Disleksija – angleško govoreče področje (dandanes, v dobi spleta, je večinoma v uporabi ta izraz).

Vzroki za disleksijo

Najverjetneje se nekateri ljudje rodijo z določenim »genom«, ki omogoča uporabljanje tistega dela možganov, ki spreminja in ustvarja zaznave. Ta gen sam po sebi ne povzroča disleksije, toda zaradi njega obstaja možnost, da se disleksija razvije. Največkrat pa se kot vzrok navaja organska razlika v možganih, ki je dedna.
Vir: Davis, R. D.: Dar disleksije, Ljubljana, 2008

Lažje berljivo gradivo, primerno tudi za dislektike

Knjižničarji Knjižnice Sevnica se srečujemo pri svojem delu tudi z otroki, ki imajo težave pri branju in starši, ki pri svojih otrocih opazijo težave pri branju, govorjenju, računanju, pisanju in iščejo nasvete.

Otrokom in staršem smo zato na Oddelku za cicibane namenili manjši kotiček, kjer se nahaja nekaj lažje berljivega leposlovnega gradiva, ki ga lahko berejo tudi mladi bralci s težavami pri branju ter bralci, katerih materni jezik ni slovenščina. Ostalo primerno gradivo je postavljeno skupaj z ostalim gradivom na policah in sicer na oddelku za cicibane in oddelku za mladino.
Tovrstno gradivo ima posebno oznako na hrbtu – rdečo nalepko. Tako gradivo lažje in hitreje najdemo na policah.
Z rdečo nalepko smo označili tudi strokovno literaturo o disleksiji in podobnih temah. Tovrstno gradivo je postavljeno na oddelku za odrasle pri UDK vrstilcih 37(Vzgoja in izobraževanje) in 61(Medicina).
Poleg izbranega gradiva si lahko uporabniki izposodijo tudi bralna ravnila za pomoč pri branju. Možen je tudi daljši rok izposoje – 1 mesec.

Za otroke in njihove starše smo pripravili zloženke o disleksiji, strokovni literaturi in leposlovnem gradivu, ki je primerno tudi za dislektike:

docZloženka o disleksiji za uporabnike

docLeposlovna literatura lažje berljivega gradiva

docStrokovna literatura o disleksiji


Specifične učne težave

Nekaj značilnosti, ki so običajno povezane z disleksijo. Seznam ni popoln, ker je disleksijo nemogoče diagnosticirati samo na osnovi seznama.

Branje:

  • težave v prepoznavanju glasov, kombinacij črk, ki jih sestavljajo, in njihovo pomnjenje ter uporaba v besedi,
  • težave pri usvajanju glasov in črk iz zaporedja v besedi,
  • nadomeščanje ene besede z drugo (sopomenko) pri glasnem branju,
  • težave v prepoznavanju in tvorjenju rim,
  • počasno in zatikajoče branje,
  • otrok ne bere z veseljem in pogosto ne upošteva ločil.

Pisanje:

  • težave pri pomnjenju pravopisnih pravil,
  • fonološke napake v črkovanju,
  • napačno zaporedje črk,
  • nedosledna raba velikih in malih črk,
  • odpor do pisanja daljših besedil,
  • včasih nenavadna drža peresa ali nenavadna drža pri sedenju,
  • izražajo se v kratkih povedih in rokopis je skoraj nečitljiv.

Spomin:

  • slab kratkoročni in delovni spomin (težave v pomnjenju seznamov in navodil),
  • znaki slabega dolgoročnega spomina, ki so posledica zmedenosti ali neustreznih učnih strategij v času učenja.

Organizacija:

  • slabe organizacijske strategije za učenje – otrok podatke zamenjuje ali napačno razume,
  • •   slaba organizacija učnega časa, gradiva, opreme in predmetov, ki jih potrebuje pri učenju (npr. pozabi zvezek za domačo nalogo).
  • Motorični razvoj:
  • težave s koordinacijo in opravili (npr. zavezovanje vezalk),
  • zaletavanje v opremo v razredu, spotikanje in pogosto padanje.

Govorni razvoj:

  • zamenjevanje podobnih glasov,
  • slaba izgovorjava,
  • težave s povezovanjem glasov v besede,
  • slabo zavedanje ritma,
  • slaba sintaktična zgradba (npr. slab besedni red v povedi),
  • težave pri poimenovanju stvari.

Pri vsakem posamezniku so omenjene težave izražene v težji in blažji obliki, kar vpliva na diagnostično oceno in priporočila za pomoč.
Reid, G.: Nekaj v prijateljsko pomoč, Ljubljana, 2002, str. 13-14.

Pomoč dislektikom

»Počutiš se drugačnega od vseh, pa nisi.«
(Stephen, otrok z disleksijo, star 13 let)

Za otroke z disleksijo je ključni dejavnik učenja občutek lastne vrednosti, na katerega neuspešnost deluje negativno, to pa nato vpliva na motivacijo in uspeh v nadaljnjem učenju. Zato je za dislektike zelo pomembno, da dobijo v učnih situacijah pozitivno povratno informacijo in da sebe dojemajo kot sposobne. S tem preprečimo, da bi negativni učinki, ki izhajajo iz dislektičnih težav, postali preveč škodljivi in bi bila njihova šolska in poklicna pot ovirana ali celo prekmalu prekinjena. Ob ustrezni spodbudi in pomoči pa lahko kljub težavam napredujejo, razvijejo svoje talente. Pri tem je pomembno tudi, da starši ohranijo svojo starševsko vlogo in ne prevzemajo vloge učitelja. Z dobro komunikacijo med domom in šolo igrajo starši v izobraževalnem procesu pomembno podporno vlogo.
Reid, G.: Nekaj v prijateljsko pomoč, Ljubljana, 2002, str. 27

Knjižničarji se trudimo in sledimo priporočilom za prilagoditev bralnega gradiva, tako da ponudimo primerne knjige uporabnikom z disleksijo. Pri izbiri gradiva smo sledili priporočilom za lažje berljivo gradivo.

Pri tem smo bili pozorni na:

  • dober kontrast med ozadjem in črkami
  • velikost črk (14 – 18)
  • najustreznejšo obliko tiska (Ariel, Comic sans, Verdana, Tahoma)
  • razmik med vrsticami 1,5 do 2
  • vrsto tiska – male tiskane črke, mat površina papirja
  • nesvetleča površina papirja
  • poravnava vrstic je na levem robu
  • tekst je jasno ločen od ilustracije
  • uporabo okvirčkov za poudarjanje pomembnega besedila
  • jedrnate vsebine
  • dialoge
  • jasna navodila

Koristne spletne povezave

Znane osebe z disleksijo

Znanstveniki:

  • Albert Einstein
  • Thomas Edison
  • Isaac Newton

Likovni umetniki:

  • Leonardo da Vinci
  • Pablo Picasso
  • Walt Disney


Politiki:

  • Winston Churchill
  • John F. Kennedy

Športniki:

  • Magic Johnson
  • Muhammed Ali

Pisatelji:

  • Agatha Christie
  • Gustave Flaubert
  • Hans Christian Andersen
  • Mark Twain
  • Lewis Carrol
  • Ernest Hemingway

Igralci:

  • Harrison Ford
  • Cher
  • Tom Cruise
  • Whoopi Goldberg